Lkovnata umetnost se izrazuva preku likovniot jazk. Likovniot jazik e sostaven od likovni elementi i principi.likovni elementi se: linija, boja, ton, tekstura, golemina, nasoka, forma - volumen i prostor Likovni principi se: kontrast, povtoruvanje - ritam, harmonija, ramnoteza, gradacija, proporcija, edinstvo i kompozcija. Linijata e traga na podlogata koga crtame i pisuvame. Linii ima dva vida: krivi i pravi, a po golemina: kusi, dolgi, debeli i tenki linii.
Konturnata linija ja opisuva nadvoresnata granica na edna forma, a teksturnata linija go opsuva materijalot na povrsinata na predmetot sto se crta. Se sto ne opkruzuva ima boja. Boite gi delime na primarni i sekundarni. Primarni boi se: crvena, sina i zolta, a sekundarni boi se: violetova, zelena i portokalova.  Boite gi delime na hromatski i ahromatski, ladni i topli, svetli i temni. Hromatskite boi se site primarni i sekundarni boi, dodeka  ahromatskie boi  ili ne-boi se crnata i belata koi se svetlina i temnina. Topli boi se: crvenata zoltata i portkalovata, a ladni boi se: sinata, zelenata i violetovata.
   Ton e kolicestvo svetlina vo edna boja, sto znaci posvetli i potemi boi od edna ista boja. Ton se dobiva so mesanje na hromatskite boi so bela i crna ili ahromatskite so megusebno mesanje na crno i belo. So poveke tonovi se dobiva tonska skala.
   Tekstura e koga so crtanje i slikanje, ili vajanje, so linija ili boja se prikazuva nadvoresnata povrsina na nekoja prirodna ili vestacka materija.
   Nasokata e likoven element. Taa oznacuva vizuelna sila koja go dvizi naseto oko vo opredelen pravec na umetnickoto delo.  Ima poveke vidovi nasoki: horizontalna, vertikalna i kosa nasoka. Pokraj horizontalna, vertikalna i kosa nasoka, ima i dela bez nasoka. Za razlika os site predhodni primeri, na nekoi sliki, pogledot na naseto oko se zadrzuva na vnatresnosta na deloto. Ova znaci deka ovde stanuva zbor za likvno delo bez nasoka.
  Se sto ne opkruzuva ima svoja golemina. Sekoja golemina e pomala ili pogolema vo zavisnost so koja golemina  se sporeduva. Vo nekoi umetnicki dela se upotrebeni isti, vo nekoi slicni, a vo nekoi kontrastni razliki vo goleminata.
  Lugeto i se sto ne opkruzuva, imaat svoja forma po koja se prepoznatlivi. Nadvoresniot fizicki izgled na nestata e forma. mame dvodimenzionalni i trodimenzionalni formi. Trodimenzionalnata forma zafaka del od prostorot sto go narekuvame volumen, koj moze da bide: vdlabnat, ispaknat, aglest, trkalezen, prazen i poln.
  Seto ona sto ne opkruzuva  se narekuva prostor. Vo prostorot ima rastitelen svet, se dvizat site zivi sustetstva, a predmetite zazemaat svoe mesto. Ima vnatresen i nadvoresen, odnosno otvoren i zatvoren prostor, koj moze da bide ednostaven i slozen. Prostorot go koristime za razlicni potrebi.
   Kontrastot e likoven princip vo koj moze da se predstavat  sprotivni vrednosti od site likovni elementi, kako sto e: linijata, bojata, tonot, teksturata, nasokata, goleminata, formata i prostorot. Linijata moze da bide kriva i prava, debela  tenka, bojata moze da se predstavi vo kontrast kako topla i ladna, svetla-temna, ili vo komplementaren kontrast. Tonot moze da se upotrebi svetlo-temno, teksturata rapava-mazna, nasokata vo kontrastni pravci, goleminata vo golemo-malo, formata (volumenot) kako aglesto-trkalezno, polno-prazno, itn.
  Ritamot - povtoruvanjeto go srekavame nasekade okolu nas, vo prirodata, vo vremeto, a vo umetnosta ritam znaci ramnomerno povtoruvanje na eden ili na poveke likovni elementi vo daden prostor. So site likovno elementi moze da dobieme ritam: so linijata, bojata, tonot, goleminata. teksturata, so formata itn. Ima regularei i alternativen ritam. Go srekavame vo dizajnot i vo umetnosta, a osobeno e prisuten vo narodnata nosija.
   Harmonija e likoven princip preku koj likovnite elementi armonicno se postavuvaat vo edna celina na likovnata tvorba. Harmonija moze da se postigne so postavuvanje slicni linii, slicni boi, tekstura, tonovi, forma i golemini vo edna likovna tvorba.
  Ramnoteza - kako prirodata, taka i covekot se stremat kon ramnoteza. Vo likovnata tvorba, vo likovnite elementi se postavuvaat vo ramnoteza kako na levata, taka i na desnata strana od celinata. Najlesno se postignuva ramnoteza so simetrija, koga na dvete strani ima rasporedeno isti linii, formi, golemini, tonovi. Ako postigneme ramnoteza so razlicni vrednosti, togas ja narekuvame ASIMETRICNA RAMNOTEZA.
Seto ona sto ne opkruzuva, zaedno so nas, se menuva postepeno. Vo likovnata umetnost postepenoto preminuvanje na likovnite elementi od edna polozba vo druga, se narekuva gradacija. Pravata linija postepeno moze da pomine vo kriva, bojata vo edna vo druga, temniot ton vo svetlo, rapavata tekstura postepeno vo mazna, kvadratot  vo krug, od malo vo golemi itn.
Vo edna lkovna tvorba se kombiniraat razni formi po golemina vo edna celina. Proporcijata kako likkoven princip gi pronaoga najdobrite soodnosi na goleminte vo tvorbata za da postigne idealna harmonicnost vo celinata. Proporcijata postepeno se istrazuvala vo skluturata i arhitekturata kaj starite Grci i vo renesansata.
   Edinstvo -Ovoj likoven princip, isto taka, ima cel da postigne edinstvo pomegu likovnte elementi vo slikata, crtezot, grafikata i sklupturata. Edinstvo se postignuva so upotereba na ednakvi vrednosti, so povtoruvanje ili so dominantna na likovnite elementi vo tvorbata.
  Komozicija - kompozicijata ne uci kako da gi rasporedime likovnite elementi vo edna celina, od koja se sostoi likovnoto delo. Postoi mrezesta slobodna, potoa razlkuvame: otvorena, zatvorena i poluotvorena kompozicija.Po nacinot na postavuvanje i spored logikata na gledanje, ima i: vertikalna, horizontalna i dijagonalna kompozicja.